Bo EU res pregledovala zasebna sporočila državljanov? Razprava o t. i. “Chat Control” se v letu 2026 ni končala, vendar tudi ni več v isti fazi kot jeseni 2025. Ključno vprašanje ni več samo, ali bo predlog dobil dovolj podpore v Svetu EU, ampak kakšna bo končna oblika uredbe po pogajanjih med državami članicami in Evropskim parlamentom.

Razprava o evropski uredbi za preprečevanje spletne spolne zlorabe otrok, ki jo kritiki pogosto imenujejo kar Chat Control, ostaja ena najbolj spornih tehnološko-političnih tem v EU. Po več letih blokad in neuspelih kompromisov je Svet EU novembra 2025 vendarle dosegel svojo pogajalsko pozicijo, kar pomeni, da je predlog v letu 2026 prešel v novo fazo: v pogajanja z Evropskim parlamentom. To je pomemben premik, saj ne govorimo več le o hipotetičnem glasovanju, temveč o realnem zakonodajnem procesu, ki lahko vpliva na prihodnost zasebne komunikacije v Evropi.

V praksi gre za vprašanje, kako daleč sme EU iti v boju proti gradivu o spolni zlorabi otrok na spletu, ne da bi pri tem pretirano posegla v šifriranje, zasebnost in varnost komunikacij. Kritiki opozarjajo, da lahko široko zastavljeni sistemi zaznavanja odprejo vrata množičnemu pregledovanju komunikacije, zagovorniki pa trdijo, da digitalne platforme brez dodatnih obveznosti ne naredijo dovolj za zaščito otrok.

Preberi še: VPN Slovenija – 5 najboljših omrežij VPN za uporabnike v Sloveniji

Od negotovosti v 2025 do pogajanj v 2026

Prvotni predlog uredbe je Evropska komisija predstavila že maja 2022. Cilj je bil vzpostaviti dolgoročen pravni okvir za zaznavanje, prijavo in odstranjevanje spletnega gradiva o spolni zlorabi otrok ter za boj proti navezovanju stikov z mladoletniki za namene zlorabe. Toda prav pri vprašanju, kako naj bi ponudniki storitev zaznavali takšne vsebine, se je zakonodajni proces zapletel za več let.

Jeseni 2025 je bilo veliko pozornosti usmerjene v to, ali bo predlog končno dobil dovolj podpore v Svetu EU. Takrat so bile v središču političnih analiz predvsem velike države članice in možnost oblikovanja kvalificirane večine. Danes je ta del zgodbe že zastarel: Svet EU je 26. novembra 2025 sprejel svojo skupno pogajalsko pozicijo. To pomeni, da je žogica zdaj tudi na strani pogajanj z Evropskim parlamentom, ki je svojo pozicijo oblikoval že novembra 2023.

Zato članek v letu 2026 ne more več temeljiti na vprašanju, ali bo prišlo do glasovanja 14. oktobra 2025. Pravo vprašanje je danes drugačno: kakšna bo končna kompromisna uredba, ali bo dovolj zaščitila otroke in ali bo ob tem ohranila varnost šifriranih komunikacijskih storitev.

Kaj dejansko predvideva stališče Sveta EU

Po poziciji, ki jo je Svet EU sprejel konec novembra 2025, bi morale spletne storitve najprej oceniti tveganje, da se njihove platforme zlorabljajo za širjenje gradiva o spolni zlorabi otrok ali za navezovanje stikov z otroki za namene zlorabe. Na podlagi teh ocen bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj. Svet predvideva tudi razvrščanje storitev v različne kategorije tveganja ter večjo vlogo nacionalnih organov in novega evropskega centra za boj proti spolni zlorabi otrok.

Pomemben del zgodbe je tudi to, da želi Svet EU ohraniti oziroma trajneje urediti možnost prostovoljnega zaznavanja tovrstnih vsebin, ki je bila doslej mogoča na podlagi začasne izjeme. Ta izjema po trenutni ureditvi velja le do 3. aprila 2026, zato je vprašanje dolgoročne pravne podlage ključno tudi za ponudnike storitev.

Ključne točke predloga v trenutni fazi

• Ponudniki spletnih storitev bi morali izvajati ocene tveganja glede zlorabe svojih storitev za širjenje CSAM in navezovanje stikov z otroki za namene zlorabe.
• Na podlagi teh ocen bi morali uvesti ukrepe za zmanjševanje tveganja.
• Svet EU predvideva razvrščanje storitev v kategorije tveganja, na primer visoko, srednje in nizko tveganje.
• Nacionalni organi bi imeli pomembno vlogo pri nadzoru ocen tveganja in ukrepov ponudnikov.
• Vzpostavil naj bi se tudi EU Centre on Child Sexual Abuse, nova evropska agencija oziroma center za podporo pri izvajanju uredbe.
• Svet želi ohraniti možnost, da ponudniki tudi v prihodnje prostovoljno zaznavajo in prijavljajo tovrstne vsebine.
• Končna ureditev še ni sprejeta, saj sledijo pogajanja z Evropskim parlamentom.

Zakaj je “Chat Control” še vedno tako sporen

Čeprav je politični proces napredoval, so temeljni pomisleki ostali skoraj enaki. Evropski parlament je že leta 2023 zavzel bistveno bolj zadržano stališče in poudaril pristop, ki naj bi varoval otroke brez množičnega nadzora zasebnih komunikacij. Civilna družba, strokovnjaki za informacijsko varnost in del tehnološkega sektorja opozarjajo, da lahko preširoko zastavljena ureditev oslabi zaupanje v šifriranje, poveča tveganja za zlorabe in ustvari infrastrukturo, ki bi jo bilo kasneje mogoče širiti tudi na druge namene.

Posebej veliko pozornosti je vzbudilo odprto pismo iz septembra 2025, ki ga je podpisalo več sto raziskovalcev, kriptografov in varnostnih strokovnjakov. Njihova glavna teza je bila, da široko pregledovanje zasebnih komunikacij ni tehnično nevtralna rešitev, ampak poseg, ki lahko poveča napadalno površino, ustvari nova varnostna tveganja in povzroči velike težave z lažno pozitivnimi zadetki.

1. Nevarnost sistemskega nadzora brez konkretnega suma

Najmočnejši očitek kritikov je, da lahko takšna ureditev v praksi vodi v pregledovanje komunikacij velikega števila povsem običajnih uporabnikov, ne da bi obstajal individualiziran sum. Tudi če je namen preprečevanje najhujših kaznivih dejanj, se vprašanje sorazmernosti pri tako širokih tehničnih posegih neizogibno postavi v ospredje. Prav zato se del razprave ne vrti več le okoli zaščite otrok, temveč tudi okoli tega, kakšne meje sme imeti digitalni nadzor v demokratični družbi.

2. Lažno pozitivni in lažno negativni zadetki

Vsak sistem avtomatiziranega zaznavanja se sooča z napakami. Pri tako občutljivem področju je to še posebej problematično, saj lahko lažno pozitivni rezultat pomeni resne posledice za nedolžnega uporabnika, lažno negativni rezultat pa pomeni, da sistem zgreši dejansko zlorabo. Kritiki zato opozarjajo, da politične obljube o “tehnološki rešitvi” pogosto podcenjujejo realne omejitve takšnih sistemov v praksi.

3. Pritisk na šifrirane storitve

Storitev, kot so Signal, WhatsApp, Telegram in druge šifrirane platforme, ne gradijo svojega ugleda le na uporabniški izkušnji, ampak predvsem na zaupanju. Če bi zakonodaja od njih posredno ali neposredno zahtevala rešitve, ki bi spreminjale način delovanja zaščitenih komunikacij, bi to lahko močno vplivalo na varnostno arhitekturo teh storitev in na zaupanje uporabnikov v evropski digitalni prostor.

4. Strah pred širjenjem namena uporabe

Tudi če je zakonodaja uradno omejena na boj proti spolni zlorabi otrok, se pri takšnih sistemih pogosto pojavi vprašanje t. i. function creep – torej možnosti, da bi se tehnična infrastruktura pozneje uporabljala še za druge cilje. Prav zato kritiki poudarjajo, da je treba biti pri uvajanju kakršnih koli sistemov za zaznavanje zasebne komunikacije izjemno previden.

Kaj sledi v 2026

V letu 2026 je najpomembnejše to, da postopek še ni zaključen. Svet EU je svojo pogajalsko pozicijo sprejel, Evropski parlament svojo že ima, uradni dokumenti Sveta iz začetka leta 2026 pa kažejo, da interinstitucionalna pogajanja še tečejo. To pomeni, da končna uredba še ni znana in da ostajajo odprta najtežja vprašanja: razmerje med zaščito otrok in zaščito zasebnosti, vloga šifriranja, obseg zaznavanja ter mehanizmi nadzora nad uporabo takšnih tehnologij.

Za uporabnike to pomeni predvsem eno: čeprav se je politična dinamika od jeseni 2025 spremenila, razprava o “Chat Control” še zdaleč ni končana. Ravno nasprotno – zdaj, ko je zadeva prešla v pogajalsko fazo, bo odločanje o konkretnih varovalkah, izjemah in tehničnih obveznostih še bolj pomembno kot prej.